no da zaklucmo tole zgodbo tko kot se spodobi...
prepotvale sva 18500km po zraku in 1500km po cesti (in rekah), peljale sva se z 14imi prevoznimi sredstvi, spoznale sva na stotine novih obrazov in par takih, ki si jih bova zapomnle za celo zivljenje, bozale tigra in mele okrog vratu pitona, se naucile nekej vietnamscine (no, 3 fraze, ce smo ze natancni:), vidle miljone novih stvari, predvsem pa uzivale na vsakem koraku.
tale naslovna pesem (poje dido) cist ponazarja moja custva v teh dneh. vrnt domov se je blo tezko, en mesec je minil u trenutku, in kr tezko je bit nazaj na realnih tleh in pocet navadne stvari. to se sicer slis cist klisejsko, to res rece vsak, ki se vrne od nekje, ampak je pa resnica... se mi zdi, da je letos se tezje kot prejsna leta. vec stvari ko vids, bolj se ti zdi, da obstaja se tolk drugih zanimivih, in da nisi vidu se nc...
ah ja. seveda je nacrtov za naprej ze nesteto, ampak v tem trenutku je to bolj slaba tolazba. zdj pa na fiziologijo s polno paro!!!! upam, da ste se ob branju tegale bloga zabaval, pa mogoce mi je uspel koga navdust nad vietnamom al pa potovanji na splosno??? upam:)
pa se beremo naslednje leto, ce ne prej! *lpk
Ni komentarjev:
Objavite komentar